Delovni trikotnik kuhinje

Kakšen stil kuhinje bomo izbrali, je odvisno od naših želja, funkcionalnosti prostora in našega okusa. Tudi ni vseeno, ali kuhinjo obnavljamo ali postavljamo novo. Znano je, da je renoviranje velikokrat veliko težje in zahtevnejše. A ne glede na kar koli je pomembno, da je delo v kuhinji kar se da optimalno, kar pa lahko dosežemo npr. z delovnim trikotnim.

Delovni trikotnik so pravzaprav namišljene linije v prostoru, ki potekajo od hladilnika, do štedilnika in pomivalnega korita, zato so najpogostejše postavitve kuhinj v črko L ali U. Znotraj tega delovnega trikotnika se vse vrti okoli štirih glavnih centrov oz. prostorov:

- Prostor za čiščenje; pomivalno korito naj nikoli ne bo čisto v kotu ali čisto na robu pulta.

- Prostor za kuhanje; ob štedilniku mora biti dovolj prostora, da lahko odložimo posodo s štedilnika. Dobro je tudi, da je kuhinjski pult iz takega materiala, da nanj lahko odložimo vročo posodo.

- Prostor za shranjevanje; tudi ob hladilniku mora biti pult, na katerega lahko odložimo sestavine, ki jih vzamemo iz hladilnika.

- Prostor za pripravo hrane; delovna površina je izrednega pomena, zato je mora biti dovolj v enem kosu, ne med posameznimi elementi ali napravami.

Da bo naša kuhinja res funkcionalna, pa se vprašajmo še sledeče:

- Koliko ljudi bo dejansko uporabljalo kuhinjo?
- Koliko ljudi bo naenkrat delalo v kuhinji? Morda bomo potrebovali več delovne površine, kot mislimo in morda celo dodatno pomivalno korito?
- Kako pogosto imamo obiske, ki jim postrežemo s hrano? V tem primeru lahko morda kuhinjo in dnevno sobo naredimo kot en prostor in smo med pripravo hrano pravzaprav v družbi.
- Izvajamo v kuhinji še kakšne druge aktivnosti, razen pripravljanja hrane (beremo, pišemo itd.)? Se v njej veliko zadržujemo?
- Bo kuhinjo uporabljala tudi invalidna oseba oz. oseba, ki je gibalno ovirana? V tem primeru bomo morda potrebovali dodatna držala.
- Bodo kuhinjo uporabljali tudi otroci? V tem primeru moramo razmisliti, kaj bomo hranili na višini, ki je otrokom dostopna.

Kakor koli že, brez dvoma bomo bolj zadovoljni, če se bomo odločili za kuhinjo po meri, saj bomo na ta način prostor resnično izkoristili do konca in se bomo v njej veliko bolje počutili.

Barva Kuhinje

Mogoče se nam zdi, da barva kuhinje sploh ni pomembna, a za kuhinjo vsaj v osnovi velja enako, kot za ostale stanovanjske prostore. Če je prostor zelo svetel, je pohištvo lahko temnejše, če je prostor temnejši, pa mora biti pohištvo nekoliko svetlejše.

Če se v življenju obračamo po modi, potem je dobro, da se pri izbiranju barve osredotočimo na klasične, osnovne barve, ki jim primešamo nekaj moderne. V tem primeru nam ne bo težko, ko se bo zamenjala barva, ki bo v modi, kuhinje pa le ne postavljamo za kratek čas.

Barva vsakega prostora, pa tako tudi kuhinje, vpliva na naše razpoloženje, zato je pomembno, da izberemo tako barvo, ki nam bo dajala občutek udobja in domačnosti, ko bomo v njej delali ali se zadrževali. Torej, izbrati moramo barvo, ki nas bo navdajala z ugodjem.

Vrste kuhinj

Ideja kuhinje se je pravzaprav porodila iz potrebe po optimizaciji samega dela pri pripravi hrane.

Obstaja več vrst kuhinj, od katerih bomo omenili le osnovne:

a) eno-pultna kuhinja; gre za delo na pultu vzdolž ene stene, kar ni preveč optimalno, vendar glede na razporeditev prostora večkrat edina rešitev, če kuhinjo kupujemo že narejeno. Tukaj vsekakor svetujemo nasvet mizarja.

b) dvo-pultna kuhinja; gre za dva pulta ob nasprotnih si stenah. Na obeh stenah so kuhinjske omarice. Ob eni steni je praviloma kuhinjsko korito in štedilnik, ob drugi pa hladilnik. To je klasična kuhinja, pri kateri pa, če ne gre za izdelavo po meri, ponavadi ne izkoristimo vsega prostora, kar je škoda.

c) L-kuhinja; gre za dva pulta ob stikajočih se stenah. Na obeh stenah so kuhinjske omarice. Ob eni steni je praviloma kuhinjsko korito in štedilnik, ob drugi pa hladilnik. Ob tretji steni je kuhinjska miza.

d) U-kuhinja; gre za podobno razporeditev elementov kot pri dvo-pultni kuhinji, le da je ob tretji steni še dodaten delovni pult, če prostor to dopušča, je ob četrti steni lahko kuhinjska miza.

e) Islandska kuhinja; gre za modernejši tip kuhinje, ki je bolj značilen za odprte kuhinje. Štedilnik, in ponavadi tudi kuhinjsko korito, sta postavljena na sredi prostora, kar omogoča kuhanje več ljudem hkrati, saj sta dostopna z vseh strani. Poleg tega je tudi lažja komunikacija z drugimi kuharji, ker kuhar ni ves čas obrnjen v steno.

Če v stanovanju ali hiši za kuhinjo nimamo namenjenega veliko prostora in jedilnice ne bomo imeli posebej, je izrednega pomena, da izkoristimo vsak centimeter prostora, ki ga imamo na razpolago. V tem primeru je najpametnejše, da se odločimo z izdelavo kuhinje po meri, saj je iskanje primerne industrijsko narejene kuhinje kot iskanje šivanke v senu.

Babičina kuhinja

Že od nekdaj sem oboževalka starin. Ne tistih čisto ta zaresnih, ki stanejo toliko, da glava boli, ampak takih, ki jih vidiš v francoskih revijah, ki jih prodajajo tudi pri nas. Nekakšen romantičen podeželski slog. Nikdar nisem pričakovala, da bom kdaj lahko imela tako kuhinjo. Neko popoldne me je poklical stric z vasi in mi oznanil: «Podrli bomo prababičino hišo, ki je že čisto dotrajana. Spomnil sem se te, ker vem, da imaš rada starinske stvari, v hiši pa je še polno pohištva. Če bi rada kaj od tega, pridi iskat, preden gre na deponijo.« Srce mi je zaigralo. Stisnilo me je sicer v prsih, da bo stara hiša, v kateri je živela prababica, izginila z obličja Zemlje, a radostilo me je dejstvo, da bom lahko ohranila spomin nanjo in na njeno pohištvo. Tako sem sitnarila možu, da sva se morala na licu mesta odpeljati na kmete. Moje prvotno navdušenje je upadlo, ko sem ugotovila, da je vse pohištvo potrebno obnove, če ga hočem uporabljati. Odločila sem se, da je babičina kuhinjo najlepša in z njo mislim dopolniti svojo obstoječo kuhinjo. Vedela sem, da kakšen kos pohištva z otroki, ki bodo uživali pri packanju, lahko v garaži prebarvamo, za kaj več pa nisem imela volje. Še posebej, ker mi je mož takoj pokvaril veselje, ko mi je na dolgo in široko začel razlagati, kako bom lahko pol leta s smirkovim papirjem drgnila obstoječo barvo s pohištva, preden ga bom lahko začela barvati. Nisem se kar tako vdala. »Jo bo obnovil pa mizar,« sem mu zabrusila. »On jo bo imel čas »šmirglati« pol leta, če mu boš plačal.« Tako sva zaključila pogovor. Mizar si je kuhinjo ogledal, povedal, kaj namerava narediti, da bo les zaščitil, obnovil in prebarval. Zadeva niti ni bila posebno zahtevna in draga. Še sploh, če pomislim, kaj sem dobila. Nič me bolj ne radosti, kot zavistni in občudujoči pogledi prijateljic, kadar pridejo na obisk. Gladijo les velike mize in hvalijo: «Kaj takega danes ne dobiš več za noben denar. Pa kako velika in masivna je, pa predal ima za pribor in ostale drobnarije, pa kredenca je pravi biser. Z vitrinami, predalčki in predali. Prava gosposka stvarca, da so kaj takega imeli tudi na kmetih? Še zdaj ti ne verjamem, da je to od tvoje prababice.« Zadovoljno se muzam. »Čisto tako kot iz francoskih revij, kot uvoženo iz Provance, kajne? Vse, kar sem potrebovala, je bil samo še dober mizar.«
»Mi boš zaupala njegovo številko?« me je vprašala ena izmed njih. »Hm, bom razmislila,« sem ji odgovorila. »V zameno ti zaupam, kdo je moj frizer,» mi je pomežiknila. »Že pišem,« sem ji rekla. Pa saj, kakor jaz vem, ona nima nobene babice na kmetih, sem se tolažila.

Sanjska kuhinja po meri

Z možem sva se čedalje več zadrževala na vikendu in ugotavljala, da »taborniška« kuhinja, ki sva jo premogla, ni več kos najinim potrebam. Priznam tudi, da sva začela uživati v skupnem kuhanju in zato se je najin kuhinjski kotiček izkazal za premajhnega. Ker je bil prostor majhen, omejen na eni strani z oknom, na drugi pa s steno, sva sklenila, da speljeva delovni pult v kot in ga nadaljujeva vzdolž krajše stene. Bolj sva merila in obračala kuhinjske elemente, bolj sva ugotavljala, da brez kuhinje po meri ne bova dobila želenega prostora.

Poklicala sva mizarja, ki nama je prisluhnil in še sam svetoval. Takoj sva ga vprašala, koliko bo to stalo, saj do sedaj nisva imela podobnih izkušenj. Namignila sva mu, da nimava na voljo veliko sredstev. Povedal nama je, da lahko predela tudi že obstoječe elemente tako, da jim zamenja »fronte« oziroma vratca. Zdelo se nama je, da nama skuša pošteno olajšati situacijo, v kateri sva bila. Da sva prisiljena dati narediti kuhinjo po meri, omejena pa sva z denarjem. Malo smo še barantali, potem pa sklenili posel. Mizar je kuhinjo premeril, odpeljal obstoječe elemente in začel z delom. Poklical naju je samo, da naj greva izbrat držala za predale in delovno ploščo. Mizar naju je vprašal, če v svojo ekipo vključi tudi vodovodarja in električarja, ali želiva za to poskrbeti sama. Zgrozila sva se, ker sva na to čisto pozabila. Po temeljitem premisleku sva ugotovila, da mizar sam pozna in sodeluje z različnimi mojstri, nama pa zaradi ene pipe vodovodar ne bo prišel po naročilu takoj, ampak ko bo imel čas, kar pa je lahko čez mesec, dva ali tri. Seveda sva mizarju sporočila, da predajava vse v njegove roke.

Kuhinja je presegla vsa pričakovanja. Stari prenovljeni elementi so se odlično dopolnili z novimi, tako da se med njimi sploh ni razlikovalo. Kuhinja je zasijala v vsem svojem blišču. Bila sva navdušena. Tudi cena zaradi dodatnih del električarja in vodovodarja ni bila pretirano višja od prvotne. Zdaj imam končno dovolj vtičnic za vse naprave, ki jih uporabljam pri kuhanju. Najprej sva hotela proslaviti novo kuhinjo skupaj z otroki, ki pa so ravno prav stari, da bi jih ne zanimal vikend na vasi ali pa to, da bosta oče in mama skupaj skuhala slavnostno kosilo. Zato sva načrt spremenila in na večerjo ponosno povabila družinske prijatelje. Tako spretno in uigrano sva se vrtela po kuhinji in vmes zabavala goste, da so nama rekli, da greva lahko takoj na televizijo delat konkurenco Valentini in Luki Vale-Novak. Ta je pa dobra.